Večjezičnost EU
Kako večjezična pričakovanja v Evropi oblikujejo kakovost dokumentacije, dostopnost, zaupanje javnega sektorja in dolgoročno interoperabilnost.
Večjezičnost EU ni le politični slogan. V praksi oblikuje pričakovanja glede javnega dostopa, kulturne legitimnosti in uporabnosti digitalnih sistemov v različnih jezikovnih skupnostih. Programska oprema, ki želi služiti ustanovam, državljanskim projektom ali potekom dela v javnem interesu v Evropi, mora jezikovno raznolikost pogosto obravnavati kot strukturno zahtevo, ne kot neobvezno izboljšavo.
To ne pomeni, da mora vsak projekt takoj izdati vse jezike. Pomeni pa, da arhitektura, vsebinski model in potek dela pri objavljanju ne bi smeli predpostavljati, da bo en prevladujoči izvorni jezik vedno zadostoval. Večjezična podpora vpliva na dokumentacijo, uvajanje, besedilo dostopnosti, izvoze ter pravno ali institucionalno zaupanje.
Z inženirskega vidika večjezičnost vpliva na usmerjanje, metapodatke, iskanje, tiskani izhod, preklapljanje jezika in validacijo. Z uredniškega vidika vpliva na terminologijo, pregled paritete in upravljanje. To so natanko vrste vprašanj, ki jih obravnava wiki gradivo Let Books o večjezični programski opremi v javnem interesu.
Let Books je tu relevanten, ker je usmerjen v večjezično ohranjanje akademskih in izobraževalnih knjig v evropskem regionalnem kontekstu. Še preden obstaja polna zaledna infrastruktura, dokumentacijska platforma že kaže, kako večjezično objavljanje vpliva na kakovostna vrata in strukturo spletišča. Večjezičnost EU zato ni abstraktno ozadje. Je del operativnega okolja, na katerega se projekt pripravlja.